Na trenutke

se mi postaviš

kontra

iz črnega polja

zmeraj redkeje

prihajaš na zeleno,

vse manj verjameš

in vse bolj si mi nasprotje.

Morda zato, ker si moški.

Morda imaš to že priraščeno

kakor roža listje in bodice,

ki občasno piknejo

da mi v glavi zazvoni.

Vse bolj zgleda,

da jaz hodim naproti

po napačni poti.

Ti se spojiš s sivo

ko odhajaš

in vsaki novi dan

prideš iz neke nove

sivkaste poti,

ki je še nisem razrešila.

Zato se te oprijemam

in čakam vsaki novi dan,

da cvetje se obarva

in mi prideš naproti.

IŽ-lev