Triptih

 

akacija sega v nebo

z bodičastimi prsti

prebada škrlat in

mrak potiska dan

čez robove skalnih

previsov

 

na kolenih se umiva maček

potem zaprede in greje

ostarele kosti

 

v ušesih brni tišina

misli uhajajo nazaj

prepletajo se

v zven samote

 

noč dobiva vse bolj prosojno polt

izza bližnjega hriba pokuka luna

in nazdravi s kozarcem

srebrnine

 

dolgi požirki lepote

odplaknejo nelagodje

 

Lea199

Ana Porenta

urednica

Poslano:
20. 11. 2014 ob 21:55

To so res dolgi požirki lepote, natančno izrisani, premišljeno razmeščeni v prostor pesmi - nočno tihožitje z odzveni v notranjosti. Čestitke,

Ana


Zastavica

Lea199

Poslano:
21. 11. 2014 ob 21:36

Hvala, Ana!

Lp, Lea

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 18. 11. 2014 ob 22:48
  • Prebrano 935 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 709.47
  • Število ocen: 21

Zastavica