Jesen se je zlila kot barvna paleta

po brajdi, gozdovih in v mojih očeh,

včasih so iskre, kot solze žarele

zdaj pa ugasle izpira mi dež.

Nič več ni sonca, topline ljubeče,

da bi polnila telo in srce,

dnevi so pusti, vsi so enaki,

vsak večer bolj otožen je.

Za nama so leta, je čas izzvenel,

že slišim harfe pesem otožno,

nisi me ljubil močno in dovolj,

bilo je nekaj, kar ljubil si bolj…

Zaman sem čakala in vdano verjela,

besedam, obljubam, še tvojim očem,

nisi me ljubil močno in dovolj,

še vedno je nekaj, kar ljubiš bolj.

Zdenka Detiček Opič