Vse polno poti,
polno sledi,
premočenih src,
v drevesih grč.
Je treba vse to,
da gre včasih slabo?
So brazde zorane,
sledi pregloboke,
da mogel živeti bi brez te nadloge.
Ni drevesa brez grč,
njive brez oranja,
ne duše brez kesanja.
Je brazda globoka šola živlenja?
So grče drevesa pozabljena hotenja potrebna zorenja?
Sledi so solza,
sledi so nasmeha,
včasih je žalost,
včasih je sreča.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: vanda andolšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!