Drama

Telo sem, ki po naključju piše pesmi.
V dneh,
ko nas tlačijo v razpoko
z okusom po mentolu,
s črnilom na jeziku
tečem čez farmo nojev.
Pošasti so popadljive.
Nezadržno
grabijo po nogah in ustih,
se onegavijo, zapletajo
in sesajo izbokline.
Moja kost glasno klopoče,
ko se hrani s francoskim jezikom
in žvižga za ozkoglavci.
Vse dokler se ne povesijo.
V preblisku
ližem sledove,
krmarim ušesa
in se izlijem kot pesem.
Brez telesa,
ki je ostalo kot gnoj v zemlji.

 

Pognala bom,
ker gojim dramo
v bosih redkvicah.

Vesna Šare

Sonja Malalan

Poslano:
15. 11. 2014 ob 21:01

Ob takih totemih mi je jasno, da nikdar ne bom postala pesnica. Hvala vam Vesna, da ste mi to pokazali. Želim vam veliko ustvarjalne energije, in pesmi. Kot zelo preprosta oseba bom rekla, da pesmi ne skušam razumeti ali kaj podobnega (ker: kot sem omenila sem zelo preprosta), vzorci črne pa mi tudi ne razkrijejo zakaj je list bel ;)

Popolna dishronost zastane v moji glavi - še en dokaz, da sem se s poezijo lotila prevelike pogače.


Želim Vam navdiha za novo poezijo, ki jo ustvarjate. Komplimenti, naj ne šteje to; da jih ne znam zagovarjat. Čestitke in lepe pozdrave.



Sonja Malalan


PS: Prava drama je tudi tole: ;))



S spoštovanjem


Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
15. 11. 2014 ob 21:08
Spremenjeno:
15. 11. 2014 ob 21:56

Draga Sonja!

Če dovoliš, bi ti rekla kar ti, ker se tu vsi tikamo. Ne vem, zakaj si se prav pri moji pesmi odločila, da ne boš pesnica. Si prebrala samo to pesem? Preberi še kakšno. Ne samo moje. Videla boš, da so različne. Vsaka nagovarja bralca na svoj način. Zato nikar ne obupaj. Predvsem pa se mi ne zahvaljuj. Vse pesmi najdejo svojega bralca. Tudi tvoje.

Želim ti, da ne odnehaš.

Lp,

Vesna.

Zastavica

Sonja Malalan

Poslano:
16. 11. 2014 ob 08:27

Dovolilm, in če želiš mi lahko, rečeš ti. Sem prebrala, mnoge druge, tudi drugih avtorjev ... Sem pa opazila tvoj specifičen izraz in pa tudi ugled. To me zadržuje. Sama "pesnim" na drugačen način in se zdaj sprašujem, čemu ... Jaz pesem napišem. Ne pustim se ji, prosto, čeprav mi sprva sama natre misli iz besed - do teh iščem pot, ki osredinja moje življenje - Predvsem pa je razlika v tem, da pišem, kar znam. In kaj takega prav gotovo ne. Zahvalila sem se, morda preuranjeno, se opravičujem.

"Jaz nisem samo posrednica pesmi, vsaka beseda ima za pasom revolver."

Hvala za želje, odnehala ne bom nikdar :)

Lep dan,


Sonja M.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
16. 11. 2014 ob 08:33

Sonja, me veseli, da ne boš odnehala. Želim ti še veliko navdihov in napisanih pesmi.

Lp,

Vesna.

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
17. 11. 2014 ob 21:36
Spremenjeno:
17. 11. 2014 ob 21:36

Pesem, ki naredi vtis!

Pusti sled, a z zanimivo/svojevrstno zaznamovano barvitostjo toka besed zabriše željo po dešifriranju pomena, saj le-ta ni najpomembnejši (interpretacija je in mora biti prepuščena bralcu!). 


Vseeno, kaj vidimo v njej, moč slehernika, da se prebija skozi vsakdan ali pa zaloge optimizma v redkvicah  (čeprav so bose:), pesem me prepriča zaradi brezkompromisne odločnosti, s katero avtorica doseže tisto najpomembnejše: pusti pesmi, ki je subjekt sama po sebi, da spregovori skozi njo! Mar niso pesniki za to na svetu?

 Čestitke.

  Lp, lidija

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
18. 11. 2014 ob 06:32

Lidija, hvala za zelo poseben komentar!

:-)

Lp,

Vesna.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Vesna Šare
Napisal/a: Vesna Šare

Pesmi

  • 15. 11. 2014 ob 19:52
  • Prebrano 1156 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 686.75
  • Število ocen: 22

Zastavica