Nima smisla seči više,
trs v močvirje me zasaja
in med nama v meso bode
grda, garjava ograja.

Pest, ko zamahne sveta jeza,
zgreši svoj svetohlinski cilj
in v barje volhko se pogreza,
da zaudarja pesek gnil.

Od daleč stran je priletela
klofuta brez opozorila.
Brez mleka ali smetane
je suho naznanila:

"Ko delili so sladkobno vdanost,
si trmasto doma ostala.
Vsak trenutek sam odloča.
Izbor je tvoj. Si pač izbrala."

Čutim, ko od vedno bliže
led pri vdihu mi nagaja,
med nama gnojne rane liže
ušiv bacil, ki spet razsaja.

yoyoba