IZGUBLJEN SAM V SEBI

Človek ti, izgubljen sam v sebi,
ker nočeš videti v srcu – njega,
ki medlo svetli in te obujeva,
da bi začutil vendarle enkrat,
celoto vsega.

Oddaljen v ničnosti od božjih misli
daleč si v prekletstvu svoje veličine,
pleteš večno mesto si obstanka,
tam, kjer niti kost ne ohrani si beline.

O ti zemlja, ki mati si telesa
prevzela duši si pomen in domovanje,
a vest zaslepljena, čeravno mogočnejša,
v svoji notranji globini smrt si seje.

Vendar svetloba božja neuničljiva
dopušča duši, da se le osvesti,
enkrat spregledala bo sij prekletstva
in šla po poti svoje tihe vesti.

tomi