nebesa med vejami križajo angele
ki z razmetanimi komolci
igrajo bog ne jezi se
in tlačijo nasršene muhe
kmetom iz pritličja

prisklednikom se povešajo obrvi
do kart pivopivca
z dušo na zavihku
in damo ki se obešenjaško nasmiha
črnemu možu
z asom na jeziku
zapečatenih ust

konjederci brez metuljev
lovijo pobegle žoge
sredi sončnega dna
mačka na vogalu prodaja barvo
da bi v letu miši prevarala
petra

in misel
da se bo igra stopnjevala
čeprav bo v njej edini igralec
kri pod mojimi nohti

Vesna Šare