Z barvami se podnevi igra,
zgodbo svojo tiho mrmra.
Zeleno, rdečo v križišču prižiga,
mravljišče jekleno edino ga briga.

Ves dan ubožec le na eni nogi stoji,
kaj dal bi, da lahko zleknil se bi.
Skuhal si kavo - prijat´le povabil,
na delo težaško vsaj malo pozabil.

Zvečer zaspi v rumeno odet,
z meglo al´ luno včasih objet.
Osveženih barv zjutraj vstaja
in zvesto v križišču igra policaja.

gantarivana