Drobna ljubimka

njene lesene besede spe

v zakotju misli.

Zbira samo še pogum

da razkrije občutke

ki so se zbudili

da se izpišejo,

da zapustijo sled

nekega dne

ko so police v knjigarni

 prazne

in ko so ljudje brali

neko drugo zgodbo.

Morda za njo

pride ta,

ki trka

na tvoja vrata.

Odpri.

Čaka na vrsto

da sčisti misli

da kamne odstrani

in pesem ustvari.

V njej je toplo,

kakor poletno

sveže svetlo nebo,

ki počasi odpira vrata

da nahrani telo.

IŽ-lev