nekje na vrhu si mi pokazal
črto obzorja
in tisti hip sem se zavedla
kako široko je nebo
ti si praviš pozabil dihati
ko si pobiral moje sladke
poljube
spotikajoč se ob
zabrisanih robovih stopnic
zgrajenih iz tvojih besed
želim navzgor
neprepričljiv nasmeh se mi
roga
zato kljubovalno začnem šteti na
glas
prvi stopnici si dal ime
čarobna
drugi posebna
tretji skrivnostna
nežno umikaš pramen mojih
kodrastih las
in na obraz mi pritisneš vroč
poljub
na stopnici iz besed
še malo pa ne bom mogel
živeti brez tebe
zastanem
ozrem se nazaj
in s pogledom
razbijem ostre robove strahu
s poljubom odgrnem nasmeh
v tvojih očeh
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: branka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!