Človek, ko na sprehod skozi gozd se odpraviš in
ko listje ti pod nogami šušlja,
zapri oči in poslušaj
kakšen čudovit zvok ti narava da.
Naj pogled tvoj v krošnje se ujame,
v čudovito paleto barv naj oko se ti zazre.
Opazuj, kako barvno listje tiho pada na tla,
pisano toplo odejo, drevo, materi Zemlji da.
Kaj še lepšega si, človek, lahko želiš,
v naravi si vsa čutila prebudiš,
si dan polepšaš, se skrbi razbremeniš.
Jesenska lepota v oko se ti ujame,
gozd te s svojimi zvoki prevzame.
Čeprav narava počasi k počitku se odpravlja,
ti, človek, vsako jesen,
barvno presenečenje pripravlja in
vedno znova te s svojo lepoto ob dih spravlja.
Zato, človek, nikar ne oklevaj in
v gozd jeseni se odpravi,
vtise jesenske čarovnije
v svojo dušo in srce, trajno spravi.

Karmen Kukovič