Nimaš me rad.
Samo tvoja noga je preblizu moji,
ko brcam svet,
ki hoče posaditi nevihte
v mojo zemljo.
Prsti drsijo po vrhovih
telesa,
ki pije bujenja
naslednjih stoletij.
Pogled riše obrise
obraza,
ki se uči vzhajati
sredi večera.
Poljubi nasitijo
ustnico,
ki polna sedi
na gostiji dotikov
in misel prespi
v postelji očesa,
ki gre v boj
kot pero na papirju.
obraz ki se uči vzhajati... to pa mi je res všeč :)
urednik
Poslano:
07. 11. 2014 ob 11:54
Spremenjeno:
07. 11. 2014 ob 11:56
Waw!
Prsti drsijo po vrhovih
telesa,
ki pije bujenja
naslednjih stoletij.
Verzi, ki z neverjetno močjo preplavijo misli, kakor stoletne vode ...
In preden zajamem dih ...
Pogled riše obrise
obraza,
ki se uči vzhajati
sredi večera.
Čestitke!
Jošt Š.
Hvala, li, branka, srecok, Jošt. :-)
Lp,
Vesna.
Vesna,
rada imam tvojo poezijo, tako polno nenevadnih, svežih, še nikoli branih prispodob in simbolike, ki mi veliko da in dopušča, da je tisto, kar najdem, lahko tudi /samo/ moje....res hvala!
Majda
Hvala, Majda! Prav to, da v mojih pesmih vsak najde sebe in svoje pomene, želim doseči.
:-)
Lp,
Vesna.
Kaj je imeti rad, biti blizu in se dotikati in kaj ne imeti rad, biti slučajno blizu in se ponevedoma dotikati ... čutnost, boj in pesem, ki sledi notranjemu razmiseku.
Sprašujem se le, je naslov te pesmi pravi? Lp, Ana
Poslano:
09. 11. 2014 ob 09:26
Spremenjeno:
09. 11. 2014 ob 09:27
Ana, hvala za komentar. Ja, naslovi so včasih problem. Kaj pa Bližina?
Lp,
Vesna.
Veliko boljše kot Nimaš me rad - hkrati pomeni veliko ali majhno oddaljenost ... Čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!