Pest arašidov
Pest arašidov ti vržem v obraz
in potem umreva od smeha.
Hočeš me ob sebi,
jaz pa prvič plezam čez steno.
Mojim očem rečeš, da so globoke,
in zato komaj še ujamem vlak.
Na nebotičniku se smejiva, ker se stegujeva višje kot on.
Kričiva, ker je tišina tvojih objemov potem slajša.
Strah je odklenjena kletka, mi rečeš,
in sonce nikoli zares ne zaide.
Zelo sveže prikazan odnos dvojine in pogled v človekovo globino.
Pod črto zapisano in v izboru. Bravo.
Lp A
Pesem, ki še strah, to nevarno kletko, odklene , približa nebo... Lepa mi je!
Lep pozdrav, Majda
Najlepša hvala vsem! :)
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: jagoda
- 06. 11. 2014 ob 22:32
- Prebrano 829 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 512.2
- Število ocen: 14