Turnir namiznega
Pink, pink, pink.
Sprejela sem.
Z močnim udarcem
pohodila pol tlakovcev,
ki obrekujejo
sredi tebe, Ljubljana.
Ponk, ponk, ponk.
Medtem je nekdo sprehajal psa,
ki se je brez zadržkov onečedil
na tvoje križno vretence, Ljubljana.
Jaz pa sem, nezavestno iskala zavest
in pol kile belega Francoza.
Pink, pink, pink.
Odbijalo se je samo čez železniške tire
in v avtomatsko odpiranje vrat.
Naročila sem sive, dolge, dvojne…
Ponk, ponk,ponk.
Te res ljubim, Ljubljana,
če te pohodim, tudi ko ležim?
Izjemna pesem, ki je popoln presežek na tem portalu!
Čestitke!
Lp, Jošt Š.
Hvala vsem!
Naj se žogice vedno odbijajo v pravo smer! ;)
Lp, M.
Odzvanjanje navznoter, ko ljublj(e/a)na komaj kaj nudi, s pompoznimi zvoki med urami dneva in iskanjem boljšega preživetja, hoja po obetavnem mestu, kjer je vrvež silhueta in samota neopazna ... zvočnost v pesmi (pinki in ponki), asociativnost (namizno / leže ...) in tudi njen zaključek se mi zdijo izjemno učinkoviti - konec odkriva prepade, in - treba jo je večkrat prebrati. Čestitke,
aNA
Hvala, Ana, za tako poglobljen opis in vse pozitivne besede.Zadela si bistvo.
Po popivanju namiznega vina lahko boli glava, po igri namiznega tenisa roke, če igraš s polno silo lahko tudi noge in trup. Če oboje počneš hkrati pa ,,, Pink-pink, ponk-ponk. pink-ponk.
Lp, M
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: majamiloševič
- 06. 11. 2014 ob 09:26
- Prebrano 1002 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 453.46