zjutraj sem vstala pred tabo in
ti si se samo premaknil na bok
v tvoji preveliki, razvlečeni majici
pod njo brez vsega
sem se postavila pod štok vrat,
ki je bil mimogrede že malo poškodovan
(sem slučajno opazila)
in te opazovala
kako enakomerno vdihuješ in izdihuješ
zatohel zrak v sobi, ki je še
vedno dišala po najinem znoju
prejšnje noči
pa si samo mislim
(da sem srečna)
kako si lep
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Anja G.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!