Bilo je nekega sončnega jutra

in zunaj je bila še tema

zvezde so prečudovito sijale

le da so bile skrite očem

na hodniku pa je bilo čutiti napetost

moje zvesto kolo

ki me večkrat pusti na cedilu

je postajalo vznemirjeno

nekaj je čutilo v zraku

pa ne samo cigaretni dim

vsake toliko odprem vhodna vrata

poleg okna seveda

da se malce razkadi

papigi sta mi neskončno hvaležni

pa se vrnimo h kolesu

nekako je v sebi začutilo

da se danes podajava na vznemirljivo pot

do mestne deponije

po adrenalinski vožnji sva prispela na kraj

kjer je denarnica nepomembna

po nekaj minutah ogledovanja

mi pade v oči ONA

bilo je nekaj na njej

poleg madežev in nekaj blata

skočil sem kot panter

končno v mojih dlaneh

nato pa me je rahlo stisnilo v prsih

bila je poškodovana

kos njene celote je izginil

a ob prvem pogledu na njo

sem vedel da mora biti moja

cela

po kakšnih tridesetih minutah vnetega iskanja

se mi je izgrla izluščil krik

krik zmagoslavlja

našel sem

nežno sem jo vso položil

mislim da najmanj v šest vrečk

ter jo ovil v ono z mehurčki

usmeril sem korak

do svojega bolj ali manj zvestega kolesa

se s poskakujočim srcem

vsi skupaj odpravili domov

nato pa

iz moje mogoče a spet nežne dlani

vrečka pade na trda tla

srhljiv zvok

vedel sem kaj pomeni

izustil sem za manjšo goro kletvic

spesnil še dve ali tri nove

a srce ni dalo da bi jo zapustil

neskončna dobrota mojega srca

je velela

odnesi jo in zaceli njene rane

danes je na okenski polici

zlepljena skoraj v celoto

dva koščka sta odklonila sodelovanje

a tu je

le ti nisi

pa tako si te želim.

igor žuravlev