nihaj
ko poveš vse
ko že tisočkrat
obesiš
in razobesiš
iste cunje
na prepih
pobereš kljuke
in pospraviš vrv
ki te je držala
napeto
preko mest
vasi in hiš
čez hribe in mostove
ki so se zravnali
se zviješ v klobčič
nečesa
kar si bil
ko si valoval v vetru
preperele sanje
odpneš z neba
prepustiš jim
odhod v neznano
in se zanihaš
v svojo toplo sapo
da ostaneš
živ
Poslano:
03. 11. 2014 ob 16:30
Spremenjeno:
03. 11. 2014 ob 16:31
in se zanihaš
v svojo toplo sapo
da ostaneš živ
zgovorno, prepričljivo. Ne le to v tvoji pesnitvi, sem le najbistvenejši del izpostavila, no, po moji meri in prepričanju.
lp, ajda
Ajda pozdravljena. In hvala za lep komentar.
lp li
Mojstrsko literariziran obrambni mehanizem, ki ga uporabljamo, ko je bolečina prehuda, in tudi potem, ko je treba stvari odpustiti in od-pustiti. Odlični kontrasti (cunje - sanje, napetost - zvitje, dvig - zravnanje) podajo situacijo kot nasprotje same sebe, a vendar je vse skupaj del istega kroga (oziroma - nihaja).
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 03. 11. 2014 ob 08:28
- Prebrano 911 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 564.8
- Število ocen: 18