Če se zamisliš, zakaj se trudimo za neko stvar,
in ko jo dosežemo, a nam je res za njo mar?
Se veselimo, ko dobimo od nekoga kakšen dar,
ampak čez čas, tudi zlato izgubi svoj čar.

Si kdaj misliš, da nikdar ne bo bolje,
da je nate pozabilo naše širno vesolje?
Da ti ne pomaga več nič, razen stvari opojne,
in si prepričan, da nikdar ne boš zmagal te vojne.

Spomni se, da tam v preteklosti si že bil,
da bil si obsojen, čeprav nisi bil kriv
a si zmeraj se pobral, ter ostal živ,
nikdar ne pozabi na to kako si se boril.

Leta, dnevi, ure, minute nam spretno bežijo,
ni časa, da bi jih vprašal zakaj tako hitijo,
dejstvo je pač, da vsi ljudje enkrat zaspijo,
luč se ugasne, misli pa v nebo poletijo.

Rok Urnaut