Poganjek
Zrem v poganjek,
ki mi je zrastel iz peclja.
V svoji nežnosti
počasi odpira cvet.
Naslanja na iznajdljive čmrlje,
ki vzvalovijo hrepenenje,
da v nevednosti zadrhtiš.
Skozi izrabljene oči vidim
kako bodo sedli,
izpili tisto premalo medičine
in odšli.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: levcek
- 01. 11. 2014 ob 14:51
- Prebrano 688 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 246.7
