Ta verza sta nastala pred leti. 

Bila sta mlada in le nekaj let poročena, imela sta dva majhna otroka. V prometni nesreči se je smrtno ponesrečil. Na pogrebu je v tesnem objemu sama nosila žaro.

Vendar verza ne govorita le o smrti, dokončnem slovesu, ampak spregovorita tudi o (oddaljevanju v) življenju, v katerega se (med nas, med ljubimca, med ženo in moža, med naju, ...) (pri)plazi samota, smrt, da "korake ob sebi le (še) sanjam(o)" in se le "tiho sklanjam(o) k tebi .. ."  v bolečino spoznanja, ali pa vendarle morda tudi še v upanje ...

Jošt, samo dva verza, pa vendar nam izpovesta vso bolečino. Lepo!

Lp

Dimitrij

Jošt, tudi brez razlage bi mi veliko pomenila. Lepa.

Pozdravčke

Andrejka

Dimitrij, Andrejka, hvala!

Ker so verzi zapisani v prvi osebi, se mi je postavilo vprašanje, ali razkriti, kaj jih je vzpodbudilo, ali pa prepustiti bralcu le verze in z njimi misli, čutenje, ... 

Morda pa svoj komentar še umaknem. Kakšen predlog?

Lp, Jošt

Dva stavka, ki si jih lahko vsak položi pod vzglavnik..

Polna.

lp  li