Zavij me v besede
in ne sprašuj,
če me rožnata greje,
če me siva navdaja z grenkobo,
če boli, ko črna
ogrne mojo svetlo polt.
Vsak dan znova,
sproti me obleci,
da se v utripu iskrenosti
glasova spojita,
da bova beseda in odmev,
sozvočje šepeta
visoko nad nedorečenostjo.
Nekoč bova iz daljave
skupaj zrla v osamljene, gole ljudi.
iskrenosti? ;)
Lp, MSenca
Ups, hvala za opozorilo :)
popravljam
Lp Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!