V spominu obdrži le lepe stvari,
naj žalost ,

 vsakega novega dneva ne ti skali.
Vplivati ne morem  na tvoje srce ,na občutke,
 prevare in tvoje laži

Poznam svoja čustva.
ki govorijo

sine ljubljeni kako ne veš ~ vse si mi ti!!

Mar ne slišiš mojega joka,mar ne čutiš,

kako bolečina razjeda mi srce~

trga dušo na koščke vsak večer

divja kakor zver.

Trpim,

sem tiho,

večer za večerom,
noč za nočjo,

v blazino tiho ihtim,

da sestrce tvoje ne prebudim.

Oh življenje bi dala,da

 da prijateljica pijača
te ponovno ne bo zapeljala.

Obrača ponovno se tako  ,
 solzno  danes več ni moje oko,
srce in  duša od bolečine sta otopela,

saj drugače  bi smrt me vzela.

 Srce moje ti vse odpusti
v življenju sin,

prvi ljubljeni,

ti vse dobro želi.

Nisem ti stisnila roke,
te pritisnila na svoje prsi,
namesto tega prejokala ves dan,
ko naj stisnila bi tvojo dlan

saj prišel 26. tvoj je rojstni dan.

Pod srcem z ljubeznijo sem te nosila

vso skrb, ljubezen v mislih,

vate zlila,ti voščila,
nato sem se zlomila.

Pa prišel je Božič,

leta Novega dan,
ko vse bilo je veselo,
jaz jokala sem zaman,
nisem te mogla objeti,
ti v Novem letu sreče zaželeti,
sem poslala ti jo v srcu,v mislih,
naj te spremlja vse dni,
čeprav ob meni sin ljubljeni prvi  te ni.

Ko pride noč,

tišina,

 vse spi,
moje srce tiho ječi,

od bolečine uničujoče se lomi.
Zakaj se sprašuje,obupuje,
razloge raziskuje,
solze utapljajo mojo žalost in bes,
ne verjamejo,

da vse to je res.

Naj karkoli se zgodi,
je ni  stvari,da ljubezni mojo  utopi,
čeprav bojim se -
 bolečina močna sčasoma me ugnobi,
 solze ne odplaknejo skrbi,
skrbi,kako si ti.

Težko najdem opravičilo za dejanje,
vsem v srcu povzroča  bolečino.
Zazri  v srce se, pa vprašaj ga
če so tvoja dejanja res prava bila.

Miša Topolovec