Danes sem odsev
zverižene ograje,
ostra iver v mehkobi
tvoje postelje.
Sem stopinja
v sunku vetra,
val in káplja iz umitih las.
Danes sem vrtinec
tvoje glave,
pesek na stopalu,
sled nedokončanega koraka.
Sem odeja
iz ukradene omare,
izvir
in venec
nočnega preleta,
zanka v katero se
ujemajo besede.
Danes sem
breztežno vpeta
med okvirje oljnatih premazov,
list, ki lega
na izklesane kipe
s sidrom v očeh.
Tudi danes sem le tvoja
gola pesem.
Resnično, čudovita pesem. Bravo!
Se še kako strinjam, čudovita pesem!
lp,ajda
Še ena ki zleze pod kožo!
Čestitke!
Neni
Igor, Dimitrij, Ajda, Svit in Neni, hvala vam!
Lp, Essentia
Res je, le "opranih" (las) predlagam "umitih", saj si las ne peremo.
Res je, Aleksandra. Hvala. Popravljam.
Lp, Essentia
Preplet bogatih prispodob, ki jih na koncu spneš v "okvir" gole pesmi. Celo gola pesem je vse - ali pa nič. Povedano drugače, tudi v goli pesmi je lahko marsikaj, medtem ko v goli duši ni ničesar. Imeti - biti pesem je torej vredno, pomembno, je nekaj, česar ne moreš izgubiti. V to smer me je zapeljala tvoja "pesniška golota" ...
Aleksandra, najlepša hvala!
To, kar omenjaš v komentarju, sem imela ves čas v mislih. Gola pesem, ki lahko pomeni razgaljanje sebe, torej, vse kar sem. Hkrati pa deluje ta golota kot besedica zgolj ...pesem sem. Kot si že sama dejala-biti pesem je vredno, pomembno, nekaj kar imaš. In prav zato sem ti še posebno hvaležna za te besede.
Hvala za črtici,
lp, Essentia
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Martina Pavlin-Essentia
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!