Bediš v nočeh,

Prekratkih za spanje, a

Predolgih za gledanje v zrak.

Pesem nekdo je pisal o tebi,

Ko brcal si liste,  jih mečkal med dlanmi.

Tiste besede, pozabi jih zdaj,

Nisi več v planu, niti več v vrsti,

Pozabljen kot čas ki je minil brez senc.

Zdaj tavaš in blodiš sam

kot povožen stari golob,

se skrivaš za črepinjami krikov,

na katere te spomni preplašen spomin.

Oditi si moral, ker si hotel,

Da nihče ne gleda, ko zapiraš pogled,

Zdaj si nesrečen, s škatlo cigaret,

Trobiš sam sebi, da si kreten.

Nisi, pustil si živeti kot se spodobi,

V sreči, ljubezni, s smehom v roki,

Vsem, ki jih nisi dvakrat pogledal.

Izbral si pot in prav je tako,

Čeprav zdaj veš, da korak si obrnil nazaj,

Ko si stekel  naprej.

Barby