Zelena krošnja
naju je slepila.
Miže zamaknjena
čez rob razuma,
predana, v belini
mladih cvetov,
sva pila bližino.
Zdaj listje rumeni
v odtujenost,
kos za kosom se izgublja.
Podoba zrcali
najbolj razpršeno celovitost.
Vse se rodi,
vse premine,
nekje vmes ostane
zamolčano.
lp
Hvala Biljana
vesela sem tvojega dotika..
Lep večer
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!