Stojim na lesenem podstrešju,
kot majhna deklica
poslušam
zvok očetove violine
iz preteklosti.
Tanki so streljali na letala
kot na vinske mušice.
V kartonskih škatlah
so spravljene note otroštva,
včasih z zlatimi napisi na platnicah,
danes polne pajčevin.
Na tramu
se le še za silo držijo
časopisni izrezki,
lepilni trak je že zdavnaj porumenel.
Sedem na stol
socialističnega dizajna,
zatopljena v glasbo,
ki ne bo nikoli utihnila.
Dobro si spela spomine v violinski ključ nostalgije, minulosti in ljubezni - brez sentimentalnosti in patetike.
Hvala :-) lp
V 3. vrstici bi rada zbrisala "od daleč". Če smem ... Hvala :-)
Urejeno,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Beatrice Reiniger
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!