Sinoči
Počesi me.
Od sinoči
so lasje postali
mehko grmičevje
v vozlu novega dne
spuščam si čop
in čakam na tvojo dlan,
ki me je sinoči gladila
ko sva v tišini
ljubila nebo in zemljo,
se premikala v tišini
vsakega novega vdiha
in izdihovala zrak,
ki se je sproti trdil
in sproti dotikal
včasih poniknil
v notranjost
in znova prihajal
da so se odpirali popki
in iskali kožo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 18. 10. 2014 ob 08:17
- Prebrano 734 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 337.96
