za sosednjim raztegom prostorčasa, če se odpravimo okoli svoje osi, se skriva prav podoben svet

svet v katerem živijo čudni ljudje zaprti v izmišljeno natančnost vrtenja drobnih atomov cezija 

v tem svetu se na sončni ulici 10 skriva maček

prelep okrogel maček, ki pije mleko iz svoje posode,

njegovi sivi kodri mu zakrivajo privlačen pogled;

dlako ima prav lepo počesano in skozi vene mu teče tista modra kraljevska kri,

pač takšna, ki jo imajo kralji njegove vrste in rasti.

velikost njegovih stopal je zame še dandanes neznanka,

njegov rep pa je nekajkrat manjši od polmera zemlje

a zagotovo ne dosti manjši od polmera lune.

ta naš kralj ima kot vsak kralj svoje sluge,

ki so neki čudni velikani 

njih razum pa ni dosti boljši od orehove lupinice.

ti nadvse pametni ljudje mu služijo in skrbjo za njegovo kraljevsko udobje iz njihove nadvsečudne časovne enote v drugo in tako dalje.

prav res

naš maček je plemenit kralj v tisti sobi za oknom

na drugi strani polprostora.

vendar

njegove oči so sive in težke,

že dolgo gleda skozi okno  v prostor

s pogledi težjimi od prakilograma.

kraljestvo je ječa,

iz nje opazuje kako se vrti svet.

ne želi večje obodne hitrosti,

te ima dovolj.

vsega ima dovolj,

vse ima,

vse

a zunaj na drugi strani okna kjer se prostor-čas zvija povsem isto kot tukaj in zdaj,

tam zunaj je SONCE

ki sije na zasenčen planet

zame še danes

tukaj in zdaj.

nobody