Praviš da naj ne obupam
da bo nekega dne drugače
nekega dne
kako sovražim ti besedi
prevečkrat sem jih slišal
in tako prekleto daleč so
imajo okus po nikoli
to pa je grozna beseda
a tako zelo stvarna
kot je sivina
kot je tišina
v kateri prebivam
in strah me je.
imajo okus po nikoli..... lepo povedano, čeprav v besedah leži bolečina
Lp, Pi
Oj Pi, hvala ti in bodi lepo.
Igor
Sjajno, Igore! Pesma o našem svakodnevnom suočavanju s tišinom i sivilom u kojima reč "nikada" izaziva jezu, donosi strah...Razumljivo, jer "nikada" asocira na konačno(st) - nema više šansi, nema boljitka, nema nade. A to što je mrziš, još je razumljivije i - draže. Mada ova ima pomalo nihilistički pristup, pesma (poezija, uopšteno govoreći) je tu da bude ventil, da pomogne, da pokuša dati neki odgovor...
Jer, kako pesnik i filozof S. Radojčić kaže: "Poezija je ono što čujemo kada bez glasa govorimo svom unutrašnjem uhu".
lp
Jagoda
Lepo pozdravljena Jagoda in hvala ti in hvala za ta komentar in vse dobro želim.
Igor
Globine sivin so različne,
a tvoja nosi odtenek posebne bolečine,
s katero moraš živeti
in jo s poezijo,
ki je edina blažujoča
nanašaš na svoje srčne rane.
LP Tomi
Pozdravljen Tomi,
saj veš tisto, življenje je lepo ker je nepredvidljivo. Še je upanje.
Vse dobro ti želim.
Igor
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!