steguje se iz preproge
suličaste trave
na vrhu ziblje
tri šopke semen
sonce jih zori v
drobna rdečkasta zrna
ki jih veter stresa
po ruši
po zelenih listih
po presekanih sencah
v prožnosti stebelca je
negotovost
z nežnimi dotiki
kot bi hotelo poudariti
večnost trenutka
podrsava po licu
in na pol priprtih vekah
votlost stebelca
po kateri so tekli sokovi
se suši
dovršeno je
(padlim na soški fronti)
Lepa, nežna pesem, na simboličen način prikazana volja do življenja. Dovoli le majhen namig: Kaj če bi dal naslov Stebelce, sedanji naslov pa v oklepaj ob zaključku pesmi.
Lp
Andrejka
pravzaprav res, Alenka, hvala.
Andrejka, Milan, zelo dobra rešitev.
Lp, Lea
Milan, Andrejka, ne Alenka! A.A- toliko nas je...
Čao
A
Andrejka - oprosti, spomnim se, ko sem pisal, da mi nekaj ni štimalo, a nisem bil pozoren na občutek, da ime ne sodi k podobi ...
upam, da ne zameriš.
...in te pozdravljam!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Novak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!