Vem, spiš. A nič ne sanjaš.
Sem ti jaz sanje vzela?
Potiho sem odšla v noč.
Bila je mrzla, bela.

Od zgoraj vsak tvoj dih zaznam,
in vsak tvoj gib začutim.
Čeprav ne diham več s teboj,
te v vsakem vdihu slutim.

Veš, več ne spim in sanje so
moč, ki mi je ostala.
Preveč resnice najine
je stvarnost preorala.

Če boš kdaj sam, potem
me spet zapelji v svoje sanje.
Lahko počakam te v polsnu.
Na pol poti v spoznanje.

Lidija Brezavšček - kočijaž