Rezbarija za violo

navadil sem se na tišino črk
in molk dreves
ki šušljajo samo še v jutranji sapici
ko te ni

 

navadil sem se praznine
spočete v trušču nabijanja brezskrbne moči
podivjanega vepra
tutup tutup tutup

 

navadil sem se na konec
dokler me ni prerezala
mamljiva bližina
začetka

Y

Srečko Luštrek

Poslano:
14. 10. 2014 ob 10:42

a potem, ko te je prerezalo, si se pa lahko sestavil?

Zastavica

Y

Y

Poslano:
14. 10. 2014 ob 13:46

Prvotni naslov je bil fuzija s postopkom cepljenja.

Zastavica

Srečko Luštrek

Poslano:
14. 10. 2014 ob 20:21

kvantno zdravljenje strun? to je treba sporočiti Dipaku ali pa vsaj sixpaku.

Zastavica

Vesna Šare

Poslano:
15. 10. 2014 ob 07:30
Spremenjeno:
15. 10. 2014 ob 10:05

Navadiš se in misliš, da je molk dovolj.
Pa ni ...

Lp,

Vesna.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
15. 10. 2014 ob 20:55
Spremenjeno:
15. 10. 2014 ob 20:57

Zanimivo je prepričanje v tišino dokler ne pride nov zvok. Morda presenetljiv, morda samo zvok iz pravkar izrezljane violine, ki se je nenamenoma iztrgal iz rok njenega izdelovalca, navajenega veprovih tutupov (ki so zgolj zvok praznine) ... in nenadno srečanje (novih) besed. Čestitke,

Ana


Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Y
Napisal/a: Y

Pesmi

  • 13. 10. 2014 ob 22:16
  • Prebrano 1094 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 490
  • Število ocen: 12

Zastavica