znižane cene padajo v odprta usta
ne nastavljam jih
narišejo se
ponoči sredi poletja
dvignem obraz
spustim se višje
ob luni se razširijo ustnice
razkrečene srkajo zvezde
napojijo vsakdanjost
s plastično vrečko v sebi
vogali so še vedno samo to
trdi čakajo mojo nogo
da se pravočasno
umaknejo
pod mostovi se pogrejem
ker ne zakrivajo sonca
naberem nekaj rok
za domačo vazo
pogladim psa v lastniku
brezzobo reži na klobuke
in rute okoli glav
ki nosijo svetnice
v prostoru obtičim in iščem njegovo ime
Poslano:
13. 10. 2014 ob 15:25
Spremenjeno:
13. 10. 2014 ob 15:25
Pozdravljena.
Ta pesem je pa tako zelo nabita.
Dobre metafore, a imam obcutek, da bi rada zadihala.
Recimo
znižane cene padajo v odprta usta
ne nastavljam jih
narišejo se
ponoči sredi poletja
dvignem obraz
spustim se višje
ob luni se razširijo ustnice
razkrečene srkajo zvezde
Vesna, kaj pa ce bi to bolj pripovedno izpeljala? Da bi tako pesem zadihala. Plus mogoce verze razporedila tako, da bi bolj vedeli, kaj k kateremu verzu spada. Da bi se lazje bralo.
V smislu
znizane cene padajo v odprta usta
ne nastavljam jih
same se narisejo
ponoci sredi poletja (sredi noci poletja? ...razmisljam) dvignem obraz
se spustim visje
itd.
To sem samo kot nek hiter primer napisala. Seveda sama raziskuj.
Pa brez zamere zaradi sumnikov.
lp,
Tea
Poslano:
13. 10. 2014 ob 16:54
Spremenjeno:
13. 10. 2014 ob 16:55
Pozdravljena!
Tea, hvala za trud, dober namen in opombe, ampak pesmi ne bom spreminjala.
Če bi verze razporedila tako, "da bi bolj vedeli, kaj h kateremu spada", bi se morda res lažje bralo. Tehnično seveda. Bi pa se pesem s tem bolj zaprla, izgubila bi možnost različnih interpretacij in šele na tak način bi postala bolj ujeta. Manj bi dihala. Nočem, da se ve, kaj h kateremu spada. Ker enostavno dopuščam, da spada k enemu ali drugemu. Kakor vam drago. :-)
Želim, da bralec enkrat bere
Znižane cene padajo v odprta usta.
Ne nastavljam jih.
Narišejo se
ponoči sredi poletja.
Dvignem obraz,
spustim se višje.
Drugič:
Znižane cene padajo v odprta usta.
Ne nastavljam jih,
narišejo se.
Ponoči sredi poletja
dvignem obraz.
Spustim se višje.
Tretjič:
Znižane cene padajo v odprta usta.
Ne nastavljam jih,
narišejo se
ponoči. Sredi poletja
dvignem obraz.
Spustim se. Višje
ob luni se razširijo ustnice.
itd
Pa brez zamere.
Lp,
Vesna.
Poslano:
13. 10. 2014 ob 17:08
Spremenjeno:
13. 10. 2014 ob 17:08
Vesna, ne ves, kako te razumem.
Sama sem imela tudi taksna obcutja oz. iskanja kako napisati pesem, da se ob ponovnih branjih vsakic drugace bere.
Pa vendar sem razmisljala ali bi se dalo najti nacin, da bi to poudarila v sami pesmi. Ker po eni strani to res pusca svobodo. Toda komu? Pusca svobodo tudi pesmi? Ker ob prvem branju dobi pesem nek pecat. Najbrz? In ali je potem pesem na skodi? Spet odvisno od bralca, najbrz.
Zdaj ko gledam tvoj komentar... Hm. Zanimivo bi bilo napisati pesem v vseh moznih kombinacijah, ki jo le ta dopusca. To bi bilo recimo zanimivo za sigija, ki se s statistiko in verjetnostnimi moznostmi ukvarja. hehe
Toliko zaenkrat.
Nobenih zamer. ;)
lp,
Tea
Poslano:
13. 10. 2014 ob 17:16
Spremenjeno:
13. 10. 2014 ob 17:17
Razmišljam. Ob pisanju te pesmi nisem iskala načina, kako bi se ob ponovnem branju drugače bralo. Ne razumsko. Pesem se je sama zapisala taka kot je.
Pesem sem prebrala že velikokrat, pa še vedno najdem drugačne načine branja. Nove pomene. Jaz, avtorica. Pomene, ki jih ob pisanju nisem niti slutila. Zato mislim, da ob prvem branju (vsaj ob mojem) ni dobila pečata.
Če bi kdo zapisal pesem v vseh možnih kombinacijah, bi nastala knjiga. In ne tako tanka. Pa še prva ne bi bila, ker se je nekdo že poigral na tak način.
:-)
Lp,
Vesna.
Dve od možnih variant:
V prostoru obtičim
Znižane cene
padajo v odprta usta.
Ne
nastavljam jih.
Narišejo se
ponoči,
sredi poletja.
Dvignem
obraz,
spustim se
višje.
Ob luni se
razširijo ustnice,
razkrečene
srkajo. Zvezde
napojijo
vsakdanjost
s plastično
vrečko v sebi.
Vogali so še
vedno samo to.
Trdi čakajo
mojo nogo,
da se
pravočasno
umaknejo.
Pod mostovi
se pogrejem.
Ker ne
zakrivajo sonca,
naberem
nekaj rok
za domačo
vazo.
Pogladim psa
v lastniku.
Brezzobo
reži na klobuke
in rute
okoli glav,
ki nosijo
svetnice.
V prostoru obtičim in iščem njegovo ime.
V prostoru obtičim
Znižane cene padajo v odprta usta.
Ne nastavljam jih,
narišejo se
ponoči. Sredi poletja
dvignem obraz,
spustim se. Višje
ob luni se razširijo, ustnice
razkrečene srkajo zvezde,
napojijo vsakdanjost
s plastično vrečko v sebi.
Vogali so še vedno samo to:
trdi čakajo mojo nogo,
da se pravočasno
umaknejo.
Pod mostovi se pogrejem,
ker ne zakrivajo sonca.
Naberem nekaj rok
za domačo vazo,
pogladim psa v lastniku.
Brezzobo reži na klobuke
in rute okoli glav,
ki nosijo svetnice.
V prostoru obtičim in iščem njegovo ime.
Obe sta mi enako všeč. Pa šesta in trinajsta tudi. Ponudila sem pesem brez krožnika. Kdor želi, naj zagrize vanjo. Z večjimi in manjšimi grižljaji. Z golimi rokami. Dober tek!
:-)
Hm, niti ni tako velike razlike med obema ponujenima z ločili - in priznam, da šele zdaj bolj dojamem to, o čemer si prej govorila: da bralec sam postavlja ločila. Tisti, ki se rad poigrava.
Lahko pa jih tudi ne. Lahko je zanj ločilo med pomeni verz in ko bere, se mu pomeni zatikajo - dela pike, popravlja, se ustavlja, vrača, da bi ugotovil pravi pomen. Mislim tudi, da ni neskončno možnosti.
Zdi se mi tudi, da si na začetku pesmi bolj dosledno delala na tej razlomljenosti in večpomenskosti, v drugem delu pa se mnogoplastje, pridobljeno na ta način, malce upeha.
Lp, Ana
Pesem nagovarja bralca, vsaka malo drugače. Celo posamezni deli iste pesmi (tudi te) drugače vabijo bralca. On pa izbira, koliko se ji bo prepustil, odprl, jo doživel.
Mnogoplastja je v drugem delu res manj, zato pa se pesem drugače približa bralcu. Ali pa tudi ne. Odvisno od bralca.
Ana, hvala za komentar.
Lp,
Vesna.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!