
bolijo.
V čisti tišini
rišejo sence,
preden jutro
odpre svoja
lačna usta in
pred spomini
bežeče oči.
Skozi naju
odtekajo vse
pozabljene
prihodnosti.
Molk.
Besede so
ozadje neke
druge zgodbe.
Nekje znotraj
na silo
oglušele duše
vse kriči,
da je bilo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona C. Pegan
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!