Eno
Bližina se me izogne,
zapet gumb duši,
na vrhu mi veter mrši lase,
biča obraz in telo,
med skrivenčenimi osamelci
v odmevu tišine sem doma
zmeraj bolj postajam eno ,
vedno bolj skrivenčeno,
upognjeno in obmoklo.
Zelo lep zaključek ... Potegne v tišino.
Lp, mm.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: lin
- 10. 10. 2014 ob 21:46
- Prebrano 684 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 213.37