Nenadno si padel vame,

kot pade dež

v usahnjen potok.

Razprl si mi od samote

zateglo pest

in se tiho razlil,

pod vodeno kožo.

Dovolil si,

da izjočem solze

med tvoje lase,

da se nalijem

z nebesno modrino

tvojega pogleda,

da prisvojim tvoje čute

in vroče strasti.

V gostobesednosti poljubov

je gladina vzvalovila,

rastla sem,

se dvigovala

do istega tena najinih kož,

do istega smeha najinih sap

v to ime,

ki te zdaj odseva

na svoji gladini.

Neni