iz vzorcev saj na stropu
ostankov tisočerih ognjev
poskušaš razbrati preteklost
in prihodnost

konstelacije belih točk v črnini
nadomeščajo ples senc na steni
vzporedni črti, ki ju vlečeš v enačaj
zakrivata ugaslo ognjišče

česarkoli se dotakneš
je čutiti in najbrž JE hladna skala
ko ravno okrog postajanja
še nimaš pravih idej

iz vseh tvojih razpok
pa skozi zarise sije luč
najmočnejša
s široko zaprtimi očmi

bp