Juha
danes je bila juha
in dve hrenovki
pa dovolj o moji kuhi
sanjal sem veš
zopet
bile so tvoje ustnice
razprte
a na drugi strani njih
niso bile moje
bil je obraz
a ne moj
neznan obraz
neznanega človeka
presneto ušive sanje
teh ne bom več ponovil
povej mi
a se tudi tebi včasih zdi
da ti vse polzi iz rok
da si le nemočen opazovalec
nekdo s stransko vlogo
peto kolo
ali karkoli v tem stilu
jaz se redno
najbrž mi je kdo ko nisem gledal
splaknil samozavest v školjko
ma pustimo jamranje
čas je da premaknem to svojo rit
no v bistvu jo ves čas premikam
a dosti premalo odločno
ma sit sem hlipanja
vzemi se v roke človek
tako
pa saj posije tudi sonce
a premalokrat
no ja
se vidiva nocoj
jutri pa grem v boj.
Sva res povprečneža
hope
O Hope ti pa nikakor nisi povprečna, v mojih očeh vsekakor ne.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igor žuravlev
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!