Saj ni tako hudo

lagal bi

če bi rekel da štiriindvajset ur

iz dneva v dan

trpim neopisljivo

pridejo dnevi ko me obišče nasmeh

sploh ob konkretni porciji zelja

ali če mi zazvoni telefon

pa čeprav mi glas na drugi strani reče

ups napačna številka

življenje je lepo

ni vedno cvetoče polje

a tudi plevelu pripada pet minut

včasih tudi več

zjutraj me je prešinilo

da danes pa ne zamorim samega sebe

danes odigram vlogo srečnega človeka

jutri je tako nedelja pa bom počival

mimogrede

kadar pošljem tesnobo v maloro

uberem korak skozi mesto

z vzdignjeno glavo

takrat malce zmedem znane obraze

kakorkoli

je čas ko obstanem

in čas ko se počasi kotalim

življenje pač

aha še to

pogrešam te.

igor žuravlev