Razžarjena pred pečjo oljno
drhtela sem od mraza.
Prosila sem vesoljno
prostranost brez obraza,

naj me podžiga,
od znotraj pogreje,
razbeljena veriga
plesočih kosmov preje.

Zgodilo se je eno:
neznatna le prigoda,
kjer sukalo vreteno se
je v lahnem drncu, prismoda

zdaj mrk sem zid s to hipno
prošnjo priklicala.
Prekliče več noben ga svit
in ne omili šala.

Z vrha me oblivaš
z vrelim oljem gneva
in vanj vročično siplješ
še nazobčan led pepela.

Ščiti resda me pred sapo
vetra, ki ga seješ,
a želela sem le objem krhek,
da me, zlomljeno, pogreješ.

yoyoba