Vsa ogledala

so še cela.

Prenesla so vse poglede

od noči,

ko so sence se oblačile

in iskala popolnost

ki jim ga ogledalo

ni moglo dati.

Mnogo pogledov

se je iskalo v njih.

da bi izpovedale

oči svojega dojemanja

in izluščile

glavnino tistega

kar so iskale

ko je srce še bilo zdravo, živo.

Potem ko zaboli

so besede vse redkejše

da bi jih lahko natikal

na zobotrebec

in izbiral najbolj užitne,

najsladkejše,

tiste ki duši

najbolj prijajjo.

Nataknem košček duše nečesa

pred ogledalom zavedanja

in napišem kratek odlomek

pogleda mojih oči.

Dojemanja lepote in napak.

IŽ-lev