usta so postrgala redke
smehljaje gora
kmalu se bodo
vžgale jesenske barve
nepredvidljivo je koliko
listja se bo razpihalo
kam se bo nagnilo
pretakanje mojih moči
in kako pogosto me bo
spreletela žeja
poskusila se bom naseliti
v novem kotu najine spalne vreče
Pozdravljena, Andrejka
Pesem mi je zelo blizu, ker sem tudi sama iskala v bivaku nov kot. Skoraj sem se že ugnezdila. Zdaj pa si me opomnila, da je le bivak.
Lp, :)
I.
Kaj nismo vsi le začasno vsak v svojem bivaku, le pravi naklon ležišča si moramo poiskati. Hvala za iskren odmev, Pi.
Pa lep dan še naprej
Andrejka
Bivak je začasno bivališče, kakor naj bi bili mi v začasnem bivališču svojih teles ali telesa v začasnem bivališču na zemlji. Tisti, ki najdejo pravo mesto, so pravzaprav naredili največ, kajne?
Pesem odkrije tudi kar je skrito.
Lp še enkrat, I.
Zelo mi je všeč, le prva kitica se mi zdi preobložena. Jo sploh potrebuješ?
Lp, Ana
Preobložena, praviš? Bolj ko jo berem, bolj se mi dozdeva, da več in preprosteje povem z naslednjima dvema vrsticama. Prevzel me je pridevnik 'razsrediščeno', s katerim sem se hotela malo postaviti, češ da poletje ni več v ospredju, ker smo se ga 'napili'. Ja, imaš prav, lahko tudi izpustim. Hvala za preblisk in lep dan ti želim
Andrejka
Pesem, ki se odpira v širne poglede, da bi se pogreznila v svojo bit. Všeč mi je prehajanje narave v p. s. in tudi zaključek, ki naznanja nov zorni kot. Čestitke,
Ana
Dobre misli mi pošiljaš, Ana. Hvala za bivak.
lp A
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Andrejka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!