Za lahko noč
Rekel je: "Zdravo."
Potem je vstopil brez povabila -
bil je rahlo zmeden.
Povedal je, da ne mara
kratkih zgodb, ker v njih ni
prostora za pasje sprehode,
(če seveda niso povezani
z umorom sosede).
"Pa tudi ločitev ne prenesem,"
je rekel. "Razpoka je cesta
v ločitvenem postopku,"
sem se strinjala.
Sonce je medtem zašlo,
prekrilo zgodbo, ki se tukaj
nadaljuje
dalje
in tako naprej
dalje
in tako naprej
čez čas
(tukaj nekje je prvi sneg)
in tako naprej
skozi prostor
(poljub)
in tako naprej
dalje in
dalje
in …
pade noč
uf, kakšni obrati,
vsak božji dan tretjino prespim,
(povprečno 25 let inkarnacije),
ko pomislim koliko sem v snu prisoten,
vsak dan ugotavljam, da sem buden enako odsoten...
čestitke.
budnost/spečnost nima nič opraviti z odsotnostjo/prisotnostjo ... včasih smo speči še najbolj prisotni :)
(kdo pa lahko trdi, da prav zdaj vsi po vrsti ne spimo? ;))
Hvala
MSenca
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Helena Zemljič (MalaSenca) (urednica)
- 29. 09. 2014 ob 19:34
- Prebrano 749 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 242.56