Haibun (čas večernih poročil)

 

Čas večernih poročil. Občutek imam, da se mi tla tresejo pod nogami. V mislih slišim bobnenje, hrumenje letal in tuljenje siren, ki para ušesa.
Na nekoč elitni ulici zevajo udarne jame. Gosta sivina se krade čez zvito železje in počrnele štrclje zidov. Ljudje bledih obrazov, vsi zbegani in prestrašeni, se kot sence potikajo po razdrapanih pločnikih. V rdeče obrobljenih, od joka izpitih očeh ugaša poslednja sled optimizma.

 

ploha izstrelkov
pod zadimljenim nebom
veni sončnica



 

Lea199

Ana Porenta

urednica

Poslano:
28. 09. 2014 ob 20:15

Utrujeni smo od teme in divjanja, od pročil in nezmožnosti, da bi vojnam naredili konec. Haibun ostro poudarja vse to in hkrati ohranja tesnobo tega tisočletja. Čestitke,

Ana

Zastavica

Lea199

Poslano:
29. 09. 2014 ob 22:26

Ana, hvala za lep komentar in črtici.

Lp, Lea

 

P.S.: Se opravičujem, ker sem nekoliko pozna, rada bi bila povsod, kar pa navadno ne znese.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lea199
Napisal/a: Lea199

Pesmi

  • 24. 09. 2014 ob 22:13
  • Prebrano 861 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 556.86
  • Število ocen: 18

Zastavica