CVET POZABE

ubrane poti, do teh mi več ni.
ugnano je moje srce, ki trpi.
svobode želim si in novega svoda,
pa naj bo še taka moja usoda.

ali nekaj še vem. ponavljati, ne smem.
no, lahko, če se nameri oko in prilika se ponuja
in resnično tako je, kot se zdi.

ali, ugledal sem vse, kar poželi si srce,
odtrgal cvetove vse,
le enega samega ne.

to je cvet pozabe,
tako lep, tako ubran,
a vendar tako daleč stran,
da utrgati človeška roka ga ne more.

črni_tulipan

Komentiranje je zaprto!

črni_tulipan
Napisal/a: črni_tulipan

Pesmi

  • 01. 01. 2009 ob 14:19
  • Prebrano 658 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 130
  • Število ocen: 6

Zastavica