Z mokrih krošenj kapljajo ostanki nevihte, razmočene gobe se skrivajo pod vlažnimi odpadlimi listi. Humus štempljam z rebrastimi odtisi. Mračna svetloba objema rastje.
Rjavo bitjece neslišno švigne po mokrem lubju navzgor, ustavim korake.
Nekje v daljavi pokljajo veje. Uhojeno stezo prečka plitek potoček, izgublja se po bregu navzdol; pod mano se odpira strma globel.
Sprehod skozi gozd ~
sledi težkih korakov
v črnem humusu.
Poslano:
23. 09. 2014 ob 08:42
Spremenjeno:
23. 09. 2014 ob 12:49
Mucamaca ,Karmen Vidmar, Essentia,pi, li ... hvala lepa, ker ste mi z izborom polepšale dan!Hvala tudi dimitriju in mirkupopovicu.
:)
Hvala, ker si ga ti drugim z lepo sliko :)
Lp
Pi
dober haibun, morda samo ena pripomba k haikuju, ki sestavljanko zaključuje. Vsrkavanje "globokih misli" se mi zdi za preprosto sliko, kakršna naj bi haiku bila, malce nedifinirana, nekako prekomplicirana besedna zveza.
:)
LP, Lidija
Je kaj bolje tako:
Sprehod po gozdu ~
sledi globokih misli
v črnem humusu.
?
Še vedno je trditev preveč neoprijemljiva, ne more si je vsak predstavljati. Haiku je nekaj kar najbolj enostavnega, torej zares realna slika, ki sicer lahko nosi "notranje" vzporedne pomene, vendar mora v osnovi predstavlati preprosto sliko, ki jo dojame vsak in to takoj.
LP, lidija
Poskušam še tako:
Sprehod skozi gozd ~
sledi težkih korakov
v črnem humusu.
urednica
Poslano:
27. 09. 2014 ob 22:50
Spremenjeno:
27. 09. 2014 ob 22:51
To pa že :)))
Posrečen haibun. Odlična prispodoba nečesa morečega v sicer pomirjujočem, a rahlo temačnem okolju je tale haiku pripet na prozni tekst ...
LP, lidija
Sprehod po gozdu.
V črnem humusu sledi
težkih korakov.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: petja
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!