spotikaš se ob lastne vzdihe
v praznini e-pošte
pestuješ domotožje
med prsti
ti podrhteva
orumenel list
pogled utapljaš
pod gladino črk
z besed lupiš
za nekaj odtenkov pretemno
skorjo
v nepojmljivem begu
pred samo seboj
z dolgimi požirki
odplakneš včeraj
zaspiš zvita v klobčič mor
Poslano:
22. 09. 2014 ob 22:50
Spremenjeno:
22. 09. 2014 ob 23:32
Še ena izmed žensk iz nastajajočega cikla Ženska.
Ana, zelo bom vesela tvojega mnenja.
Saj veš, nič ni tako dobro, da ne bi lahko bilo boljše.
Pesem sem, kar nekaj časa dodelavala in ji spremnijala naslov, a tisto, kar sem hotela povedati je ostalo nedotaknjeno. V eni zmed pesmi sem želela podati to vsebino. Upam, da mi je uspelo.
Titlica sedaj zgleda:
Ženska
srebrna
ob robu
kuhaš samo zase
ko najdeš sebe
hočeš proč
pozabljena
zaman iščeš med prsti
spolzelo sonce
***
Hvala!
Lp, Lea
P.S. : manjka samo še ena pesem in titlica, a si pustm še nekaj časa za dodelavo.
Všeč mi je, edino prah bi odstranila v tem verzu:
v prašni praznini e-pošte
Lepo napreduješ, Lea,
Ana
Poslano:
25. 09. 2014 ob 21:07
Spremenjeno:
25. 09. 2014 ob 21:27
Hvala Ana,
se strinjam in sem že odstranila.
hvala tudi za pohvalo :)
Lp, Lea
Zelo je pozabljena in osamljena ... povedano z natančno ostrino, čestitke,
Ana
Ana:)
Hvala za komentar, ki v svoji kratkosti vse pove,
ko ga berem občutim vso polnost pesmi.
Hvala za namig, ki mi je bil v pomoč.
In hvala za črtici :)
Lp, Lea
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lea199
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!