tu zgoraj vidim

kako se nebo spaja z vršaci

da se ob zatonih krešejo iskre

pršeča svetloba preko dneva

previdno poljublja jaso

da ne potepta njenih cvetov

skozi vejevje kuštravega drena

proseva poveznjena  košara

pordelih drnulj

kakor

oči izpod klobuka zgaranih

zavezana ruta utrujenih

 trpko-sladkh plodov

čez gole njive se vrtinči listje

na gmajni v obrobi divje ciklame

drobna ptica kliče kakor izgubljen otrok

in oživlja plahe slike v meni

dama