JESEN
Obujaš znane podobe,
šuštiš ujete zgodbe zorenja,
ki je že zdavnaj izšumelo.
V trudnih dlaneh
ni grenkega okusa
odhajajočih stopinj,
ni žalosti,
ki bi grizla beli skelet,
ni dušeče megle.
Je le zrelost
in jate ptic letijo
v daljni val,
je sladkoba
nabranih plodov,
ki jih polagaš predse
in preštevaš.
V počasnem hodu
trudno polagaš k počitku.
Razlivam se v tvoje barve.
Skupaj sva, jesen,
v odhodu,
le da se jaz
nikoli ne vrnem.
vav neni tale ti je fantastično uspela
lp, M
Hvala levček, vesela sem, da ti je všeč.
Bodi lepo
Neni
Tudi meni je zelo všeč, odstranila bi le prvi verz (škrlatno šelestenje je precej klišejsko, ostala pesem pa je super). Kaj meniš?
Lp, Ana
Pozdravljena Ana,
sem popravila.
S takšnim začetkom se mi zdi še boljša, hvala.
Levitve, ki jih v naravi spremljamo vsako leto in v življenju človeka nastopajo le enkrat. Morda pa se tudi drevesa spominjajo le najbližjega? Zgoščeno obložen jezik tudi z besedjem (ki pa deluje sveže) podpira srž jeseni. Čestitke,
Ana
Zdravo Ana.
Po mučnem tednu v gnojni angini in viiisoki vročini se to podčrtanje zelo dobro prileže.
Hvala za komentar in podčrtanje.
Imej lep dan
Neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
- 21. 09. 2014 ob 19:42
- Prebrano 769 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 602.39
- Število ocen: 20